/* Template Name: predloga - stran */ KS Spodnja Polskava

Akti

Na podlagi 18. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 74/98, 70/00, 100/00 in 28/01), Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in 72/99) in določil Odloka o krajevnih skupnostih Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 19/96, 65/98, 79/01 in 65/02), je Svet Krajevne skupnosti Spodnja Polskava na tretji seji dne 13. 1. 2003 sprejel spremembe in dopolnitve Statuta KS Spodnja Polskava in prečiščeno besedilo.

 

 

STATUT

KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJA POLSKAVA

(uradno prečiščeno besedilo)

 

  1. SPLOŠNE DOLOČBE

 

  1. člen

S tem statutom so določena temeljna načela za delovanje in organizacijo Krajevne skupnosti Spodnja Polskava oblikovanje in pristojnosti organov krajevne skupnosti, način dela organov, način in oblike sodelovanja krajanov pri sprejemanju odločitev v krajevni skupnosti ter opredeljena druga vprašanja skupnega pomena v krajevni skupnosti.

 

Krajevna skupnost Spodnja Polskava je kot ožji del občine Slovenska Bistrica samoupravna skupnost krajanov, ki obsega območja naslednjih naselij – Spodnja Polskava in Pokoše.

 

  1. člen

V skladu z zakonom, statutom Občine Slovenska Bistrica, odlokom o krajevnih skupnostih Občine Slovenska Bistrica in tem statutom zadovoljujejo krajani v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina.

 

  1. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.

 

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

 

Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, sredstvi, ki so jih v krajevni skupnosti združili krajani, sredstvi dodeljenimi iz občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog ter sredstvi ustvarjenimi z lastno gospodarsko dejavnostjo.

 

  1. člen

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s sredstvi, s katerimi razpolaga. Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

 

  1. člen

Krajevna skupnost ima svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim krajanom priznanja in plakete.

 

Svet krajevne skupnosti s sklepom določi krajevni praznik ter priznanja in plakete krajevne skupnosti.

 

Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Občina Slovenska Bistrica, v notranjem krogu pa napis Krajevna skupnost Spodnja Polskava.

 

  1. člen

Krajevna skupnost v okviru pooblastil določenih v statutu občine ureja in opravlja svoje naloge in opravlja naloge, ki jih nanjo prenese občina.

 

  1. člen

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevna skupnost povezuje z drugimi krajevnimi skupnostmi v različne oblike interesnega združevanja in sodelovanja.

 

Krajevna skupnost sodeluje tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi in lahko v ta namen tudi združuje sredstva za opravljanje skupnih zadev.

 

  1. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI

 

  1. člen

Krajevna skupnost opravlja naloge na način kot je to določeno v odloku o krajevnih skupnostih Občine Slovenska Bistrica, v statutu občine in v tem statutu.

 

Najvišji organ odločanja v krajevni skupnosti je svet krajevne skupnosti.

 

V krajevni skupnosti se za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravljajo zlasti naslednje naloge:

  • obravnavajo vsa vprašanja pomembna za delo in življenje krajevne skupnosti ter oblikujejo stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem,
  • obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti ter dajejo k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude,
  • dajejo mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine,
  • sprejema statut krajevne skupnosti in druge splošne akte KS,
  • obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun KS,
  • odloča o porabi sredstev KS,
  • dajejo pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
  • sklicujejo zbore krajanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj,
  • opravljajo druge naloge, ki jih na KS prenesejo organi občine,
  • upravlja z vodovodnim omrežjem v lasti krajanov skladno z veljavno zakonodajo,
  • upravlja s pokopališčem, ga vzdržuje in skrbi za pogrebne dejavnosti,
  • vzdržuje krajevne ceste in poti,
  • svet KS mora osnutek finančnega načrta predložiti v ugotovitev skladnosti županu, ki ga usklajenega predloži predlogu proračuna. Po sprejemu občinskega proračuna finančni načrt sprejme svet krajevne skupnosti,
  • sredstva krajevne skupnosti se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik krajevne skupnosti,
  • po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt je svet krajevne skupnosti dolžan pripraviti zaključni račun in ga predložiti županu, ki ga vključi k zaključnemu računu proračuna občine,
  • vso finančno poslovanje krajevne skupnosti in knjigovodske evidence morajo KS voditi v skladu z zakonskimi predpisi, ki veljajo za poslovanje občine,
  • dajejo pobude in predloge za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka, kot tudi o posameznih drugih vprašanjih.

 

  • ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI

 

  1. člen

Organi krajevne skupnosti so svet krajevne skupnosti, nadzorni odbor in volilna komisija krajevne skupnosti.

 

  1. Svet krajevne skupnosti

 

  1. člen

Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.

 

Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov.

 

  1. Volitve sveta krajevne skupnosti

 

  1. člen

Za volitve sveta KS se smiselno uporabljajo določila Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.

 

Svet krajevne skupnosti izvolijo krajani krajevne skupnosti – to je volilci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti – na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.

 

  1. člen

V skladu z zakonom, statutom občine, odlokom o krajevnih skupnostih občine Slovenska Bistrica in tem statutom so volitve sveta KS redne (opravijo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet KS razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne volitve.

 

Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

 

  1. člen

Krajani volijo svet krajevne skupnosti v krajevni skupnosti kot eni volilni enoti.

 

  1. člen

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.

 

  1. Pristojnosti sveta krajevne skupnosti

 

15.člen

 

Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:

  • sprejema statut krajevne skupnosti,
  • sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti,
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun KS,
  • obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo KS ter oblikuje stališča do teh vprašanj,
  • v primerih, ko je tako določeno s statutom občine daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti,
  • imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta KS,
  • voli predsednika in podpredsednika sveta KS,
  • voli nadzorni odbor KS,
  • voli volilno komisijo,
  • sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi KS,
  • odloča o zadolževanju KS v skladu z zakonom o financiranju občin,
  • odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov KS,
  • predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
  • odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti KS.

 

  1. Konstituiranje sveta in mandat članov sveta KS

 

  1. člen

Svet KS se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika sveta KS in podpredsednika sveta KS.

 

  1. člen

Prvo sejo sveta KS skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta KS najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta KS. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet KS na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta KS.

 

  1. člen

Do izvolitve predsednika sveta KS in podpredsednika sveta KS vodi prvo sejo najstarejši član sveta KS.

 

  1. člen

Na prvi seji izvoli svet KS izmed članov sveta – na predlog najmanj treh članov sveta – predsednika sveta KS. Predsednik sveta KS se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.

 

Podpredsednika sveta KS izvoli svet KS na predlog predsednika.

 

  1. člen

Organi občine lahko ustrezno ukrepajo v smislu ureditve razmer v krajevni skupnosti, kolikor organi krajevne skupnosti iz kakršnegakoli vzroka ne opravljajo nalog, ki so določene v zakonu, odloku o krajevnih skupnostih občine Slovenska Bistrica, statutu krajevne skupnosti ali drugih aktih oziroma kolikor delujejo v nasprotju z navedenimi predpisi.

 

Občinski svet lahko razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše nove volitve v primeru:

  • če svet krajevne skupnosti ne sprejme zaključnega računa in finančnega načrta,
  • če se svet ne sestane v 6 mesecih na sklepčni seji,
  • če ne sprejme statuta krajevne skupnosti oziroma ga ne uskladi s statutom občine,
  • če tako predlaga več kot polovica zborov krajanov vaških ali uličnih skupnosti.

 

  1. člen

Predsednik sveta KS in podpredsednik sveta KS se volita izmed članov sveta KS za mandatno dobo sveta KS z večino glasov vseh članov sveta KS.

 

Predsednik sveta KS je lahko razrešen na predlog najmanj treh članov sveta KS. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več kot polovica vseh članov sveta KS.

 

  1. člen

Predsedniku in članom sveta KS preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni.

 

  1. člen

Vsak član sveta KS lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta KS.

 

Predsednik sveta KS je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta KS in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije. Volilna komisija krajevne skupnosti izvede nadomestne volitve.

 

  1. člen

Predsednik in člani sveta KS lahko pred potekom mandatne dobe odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet KS ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta KS.

 

Za odstop podpredsednika sveta KS se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta KS. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta se najprej izvede postopek po 23. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta KS.

 

  1. Pravice in dolžnosti članov sveta KS

 

  1. člen

Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, odlokom o krajevnih skupnosti občine Slovenska Bistrica, tem statutom in drugimi akti KS.

 

  1. člen

Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS.

 

  1. člen

Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude

 

  1. člen

Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oz. pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.

 

  1. člen

Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, občinske uprave in župana.

 

Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji sveta KS posredovati pristojnim organom občine in zahtevati odgovor nanje.

 

Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobudo v roku določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta lahko svet KS skliče zbor občanov KS in na njem obravnava vprašanje oz. pobudo.

 

  1. člen

Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora krajanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov vseh članov sveta KS.

 

  1. Predsednik in podpredsednik sveta KS

 

  1. člen

Predsednik sveta krajevne skupnosti:

  • zastopa in predstavlja KS,
  • sklicuje in vodi seje sveta KS,
  • skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
  • predlaga v sprejem letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
  • predlaga letni program dela krajevne skupnosti,
  • daje mnenje k predlogom delovnih teles,
  • skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta krajevne skupnosti
  • podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet KS,
  • skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom,
  • opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga statut krajevne skupnosti in poverijo občinski organi Občine Slovenska Bistrica,
  • poroča zboru krajanov o zaključnem računu in o svojem delu.

 

  1. člen

Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

 

  1. člen

Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta KS.

 

  1. Seje sveta KS

 

  1. člen

Svet KS sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je navzoča večina sveta krajevne skupnosti.

 

  1. člen

Glasovanje na seji sveta je javno.

Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta KS.

 

  1. člen

Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan. Če predsednik sveta KS ne skliče seje v 15 dneh potem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.

 

Dnevni red seje sveta KS predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta KS.

 

Dnevni red redne seje sveta krajevne skupnosti vedno vsebuje točko, pod katero se obravnavajo vprašanja in pobude krajanov.

Svet krajevne skupnosti se mora o vsaki dani pobudi odločiti.

 

  1. člen

Seje sveta KS so javne.

 

  1. Delovna telesa sveta KS

 

  1. člen

Za obravnavo posameznih vprašanj, za pripravo predlogov gradiv za razjasnitev določenih spornih vprašanj in za opravljanje drugih nalog ter proučitev posameznih vprašanj lahko svet KS s sklepom imenuje komisije kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

Stalne komisije sveta krajevne skupnosti so:

– ……….

 

V sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava in naloge. V vsako komisijo se imenuje najmanj en član sveta KS, ki tudi vodi delo komisije.

 

  1. člen

V vaseh in zaselkih vodijo in usklajujejo aktivnosti 3 članski vaški odbori. Ustanovljeni so v Pokošah.

 

Predsednika in člane vaškega odbora imenujejo krajani na zboru krajanov posameznega naselja oziroma zaselka. Njihov mandat je enak mandatu članov sveta KS.

 

  1. člen

Skupne interese vaških skupnosti v krajevni skupnosti usklajuje svet predsednikov vaških odborov.

Svet predsednikov vaških odborov sklicuje predsednik sveta krajevne skupnosti po potrebi, obvezen pa ga je sklicati, če to zahtevajo najmanj trije predsedniki vaških odborov.

Svet predsednikov vaških odborov je posvetovalno telo sveta krajevne skupnosti in ne sprejema sklepov. Dogovori na tem svetu pa so lahko podlaga za sklepanje na seji sveta krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti se je dolžan opredeliti do pobud, ki jih v pisni obliki posredujejo vaški odbori.

 

  1. Strokovna opravila za potrebe dela sveta in njegovih delovnih teles

 

  1. člen

Strokovno tehnične naloge za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje drugih nalog KS opravlja tajnik krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti odloča, ali se bodo naloge tajnika opravljale poklicno ali nepoklicno.

 

  1. Zapisnik seje sveta KS

 

  1. člen

O delu na seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, navedbo na seji sprejetih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah.

 

Za pripravo zapisnika skrbi tajnik krajevne skupnosti.

 

Zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik sveta in zapisnikar.

 

 

  1. Nadzorni odbor

 

  1. člen

Nadzorni odbor KS sestavljajo predsednik in 4 člani.

 

Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed občanov. Predsednik in člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS.

 

  1. člen

Nadzorni odbor:

  • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
  • nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
  • nadzoruje finančno poslovanje KS.

 

  1. člen

Nadzorni odbor se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.

 

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finančno poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu občine. Nadzorni odbor obvezno obravnava zaključni račun KS.

 

Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih članov.

 

  1. Volilna komisija

 

  1. člen

Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Volilno komisijo krajevne skupnosti sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volivcev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.

 

  1. člen

Volilna komisija krajevne skupnosti vodi in izvaja volitve v svet krajevne skupnosti ter vodi in izvaja druge oblike neposrednega izjavljanja volivcev, na podlagi odločitev sveta krajevne skupnosti.

 

Volilna komisija lahko izvaja tudi naloge, ki ji jih poveri občinska volilna komisija ali volilna komisija širše skupnosti.

 

 

IV.             PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI

 

  1. člen

Premoženje krajevne skupnosti predstavljajo nepremičnine in premičnine, denarna sredstva in pravice.

 

O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet KS z dvotretijsko večino glasov vseh članov sveta KS.

 

Za premoženje krajevne skupnosti veljajo pravni predpisi, kot veljajo za občinsko premoženje.

 

V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati, ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preide premoženje krajevne skupnosti v last občine.

 

Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

 

  1. člen

Krajevna skupnost se financira iz lastnih virov, sredstev občinskega proračuna, prostovoljnih namenskih sredstev pravnih in fizičnih oseb ter z zadolžitvami v skladu z zakonom.

 

  1. člen

Lastni viri prihodkov KS so:

  • sredstva zbrana s samoprispevki krajanov,
  • sredstva, ki jih krajani združujejo v KS za določene namene,
  • dotacije, darila,
  • sredstva ustvarjena z dejavnostjo KS.

 

  1. člen

Vsi prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki mora biti usklajen s proračunom občine in je njegov sestavni del.

Svet krajevne skupnosti mora osnutek finančnega načrta predložiti v ugotovitev skladnosti županu, ki ga usklajenega predloži predlogu proračuna.

Po sprejemu občinskega proračuna finančni načrt sprejme svet krajevne skupnosti.

 

  1. člen

Sredstva KS se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta KS.

 

  1. člen

Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt je svet krajevne skupnosti dolžan pripraviti zaključni račun in ga predložiti županu, ki ga vključi k zaključnemu računu proračuna občine. Zaključni račun za preteklo leto se najkasneje do konca februarja naslednjega leta predloži svetu KS v obravnavo in sprejem.

 

  1. člen

Krajevna skupnost se sme zadolžiti le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave.

 

Krajevna skupnost se lahko zadolži le s soglasjem občinskega sveta. O zadolžitvi KS odloča svet KS.

 

  1. člen

Vso finančno poslovanje krajevne skupnosti in knjigovodske evidence marajo krajevne skupnosti voditi v skladu z zakonskimi predpisi, ki veljajo za poslovanje občine.

 

 

V. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI

 

56.člen

 Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:

  • statut KS,
  • finančni načrt,
  • zaključni račun,
  • pravilnike,

 

  1. člen

Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in pristojnosti organov KS, sodelovanje krajanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja pomembna za delo KS.

 

Statut KS sprejme svet KS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.

 

  1. člen

Za delo sveta KS se smiselno uporabljajo poslovniška določila, ki veljajo za delovanje občinskega sveta.

 

  1. člen

S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe v KS.

 

  1. člen

Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS.

 

  1. člen

S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo in način finančno-materialnega in knjigovodskega poslovanja. S pravilnikom se lahko urejajo tudi priznanja in  nagrade KS ter druga vprašanja.

 

  1. člen

S sklepi svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane delovnih teles.

 

S sklepom svet KS odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.

 

VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV

 

  1. člen

Neposredni obliki odločanja krajanov v KS sta zbor krajanov in referendum.

 

  1. člen

Zbor krajanov sestavljajo polnoletni krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS.

 

Zbor krajanov se lahko skliče za celotno območje KS ali za njen del. Zbor krajanov skliče predsednik na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev v KS oziroma 5 % volivcev dela krajevne skupnosti, za katerega se sklicuje zbor krajanov.

 

Če predsednik zbora krajanov ne skliče v 15 dneh po prejemu pisnega zahtevka upravičenega predlagatelja ga lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.

 

  1. člen

Krajani na zboru krajanov razpravljajo in dajejo mnenja:

  • o spremembah statuta KS
  • o lokalni problematiki ,
  • o delu sveta KS,
  • o spremembah območja KS ali vaških in uličnih skupnosti,
  • o delu predstavnikov KS v organih občine,
  • o delu organov občine,
  • obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje in delo v KS.

 

  1. člen

Zbor krajanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora.

 

O delu zbora krajanov se piše zapisnik, ki ga potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.

 

  1. člen

se črta v celoti.

 

 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

  1. člen

Krajevna skupnost objavlja akte s katerimi se posega v pravice in obveznosti občanov v KS v uradnem glasilu Republike Slovenije, druge akte pa na krajevno običajen način.

 

  1. člen

se črta v celoti.

 

  1. člen

K spremembam statuta mora dati soglasje Občinski svet občine Slovenska Bistrica.

 

  1. člen

Spremembe statuta začnejo veljati osmi dan po objavi na krajevno običajen način.

 

 

Spodnja Polskava, 2. 2. 2012

 

 

Predsednik sveta KS Spodnja Polskava

Milan Mom