Skip to content Skip to main navigation Skip to footer

Predstavitev

Krajevna skupnost Sp. Polskava vključuje naselje Pokoše (n. m. 313m, koordinati 46°24′58.34″N 15°36′32.2″E) in  naselje Spodnja Polskava (n. m. 266m, koordinati 46°24′51.05″N 15°38′2.03″E). Spodnja Polskava ima površino 8,5 km2 in povprečno nadmorsko višino 266 m. 4,4 km2 Pokoš pa se razprostira na povprečni nadmorski višini 313 m.

K Spodnji Polskavi spadata tudi zaselka Kukova in  Frajštajn z dvorcem, zgrajen okrog leta 1570.

**

Krajevna skupnost Spodnja Polskava (KS Spodnja Polskava) ima sedež na Spodnja Polskava 270, 2331 Pragersko, uradne ure na sedežu vsak prvi četrtek v mesecu med 17. in 18. uro in el. naslovom: info@ks-spodnja-polskava.si.

Krajevni praznik KS Spodnja Polskava je prva nedelja v avgustu.

**

Spodnja Polskava je zaščiteno naselbinsko območje (oz. vas) z nekaj več kot 919 prebivalci, Pokoše pa naselje s cca 201 prebivalci. Vsaj tako kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2022. Od tega je 551 moških in 569 žensk. Povprečna starost na Spodnji Polskavi je 42,7 leto, malo starejši so na Pokošah 46,7 let. Indeks gostote naseljenosti je na Spodnji Polskavi kar 107,6 medtem ko je na Pokošah 45,7, kjer je bilo predlani 81 gospodinjstev, na Spodnji Polskavi pa 365.Sp.

Polskava leži na peščeno-ilovnati ravnini JZ dela Dravskega polja, ob polskavskem potoku – hidrološki naravni spomenik. Skozi vas teče Mlinski potok.

Potok Polskava (naravni spomenik) izvira na Pohorja blizu Areha. Dolg je 40 kilometrov in teče vse mimo Frajhajma, Šmartnega na Pohorju, Zgornje Polskave, Spodnje Polskave, Pragerskega, Lovrenca na Dravskem polju in se kot levi pritok izlije v Dravinjo pri Vidmu.

Obe naselji, Pokoše in Spodnja Polskava, se nahajata v Občini Slov. Bistrica, ki stoji v nižinski in ravninski pokrajini med Pohorjem in Bočem. Naselji ležita na Štajerskem in sta del Podravske statistične regije. Ravninski svet v okolici je primeren predvsem za živinorejo in poljedelstvo, gojijo pa tudi hmelj. Poleg njiv in travnikov se v neposredni bližini nahajajo mešani gozdovi v Veleniku  in Talih ter akumulacijsko jezero Požeg (zadrževalnik visokih voda, ornitološki naravni spomenik). V Veleniku lahko vidite ostanke rimske ceste, sredi vasi pa stebrasto znamenje s kipom Matere Božje (sakralni spomenik).

**

Spodnja Polskava je območje  večjega gručastega  naselja (oz. vas) z izraženim starim vaškim jedrom, ki z oddaljenostjo od središča prehaja v obcestno poselitev. Vas je v celoti v ravninskem delu, skozi vas teče Mlinski potok. Cesta skozi vas se razširja v manjši trg, prepredena z ulicami oz. potmi, ki vodijo na vaške njive, polja in travnike. Glavna krajevna cesta vodi proti Pragerskem in Zg. Polskavi.

Stavbni fond je v glavnem iz 19. stol. – zidane pritlične hiše in večja gospodarska poslopja. Dandanes je na območju  mnogo novih hiš, ki se bolj ali manj ujemajo z okoljem, v starejše hiše pa so lastniki pogosto opazno posegli. Nekateri so jih celo porušili, drugi pa so se s pravo mero lotili obnove.

Ljudje v kraju se ne ukvarjajo več toliko s kmetovanjem. Večina krajanov odhaja na delo v Slovensko Bistrico in Maribor.

Kraj se prvič omenja 1164 leta.

V naselju stoji župnijska cerkev sv. Štefana, ki je bila zgrajena v 16. stoletju in barocizirana v 17. stoletju. 

 Leta 1887 je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Polskava.

Foto: Srečko Štajnbaher

**

Tekom leta se na Spodnji Polskavi izvaja več tradicionalnih prireditev, med katerimi najbolj izstopata že tradicionalna pustna povorka in Spodnjepolskavsko poletje.

Tradicionalna pustna povorka:

Na tradicionalni  pustni povorki, v mimohodu, ki poteka od cerkve sv.Štefana do  centra vasi, natančneje do starega gasilskega doma Spodnja Polskava, sodelujejo številne skupinske ali posamezne maske iz naše vasi, sosednjih vasi ter bližnje okolice. Maske so različne, npr. vlečenje klade, ki velja kot tradicionalna značilnost Spodnje POlskave, satirične in posmehljive maske, ki predstavljajo aktualno stanje, kurenti in še kaj. Tradicionalni pustni povorki se pridružijo še otroci iz enote vrtca Sp.Polskava in otroci od 1. do 5. razreda osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava ter KUD Gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava.

Nekaj malega o tradicionalni pustni maski KLADA, kot posebnost Spodnje Polskave…

…na temo Klade so informacije razdrobljene in ni vira samo o tem, razen na temo pustnih običajev ali ljudskih običajev oz. šeg za posamezna geografska področja v Sloveniji. Večina  virov vlečenje klade povežejo z običajem “gostuvanja” torej gostije/ženitve/poroke na slovenskem. Klada oz. vlečenje klade prezentira kos debla, smreko na kolesih, ki jo vlečejo za ženitev primerni fantje iz vasi. Med vlečenjem skozi vas poskušajo uloviti samska dekleta. Ko jih ulovijo, jim te pomagajo pri vlečenju klade skozi vas. Klada oz. kos debla, smreka je simbol ženske, dekleta, ki je predolgo čakala z ženitvijo in olesenela, postala kos klade, neprimerna nevesta. Vse skupaj je v opomin, kaj se dekletom lahko zgodi, če bodo preveč izbirale ali zavlačevale/se izogibale zakonskemu stanu.

Kar se tiče našega področja Sp.Polskave, samo vlečenje klade ni bilo namenjeno osramotitvi deklet, ki se tisto zimo niso znašle na “gostuvanju” kot neveste. V nekaterih delih Slovenije je pa ravno ta namen močno izražen. Da se je dekleta, ki so bila že tudi starejša in še neoženjena iskalo po hišah, in seveda tudi tiste godne za ženitev, priključilo na klado, in se jih je javno razkazovalo, kar je bila predvsem za tiste starejše seveda sramotno in precej neprijetno, ker so bile tarča posmeha. Kar pa ni ravno pripomoglo, da bi se zaradi tega zgrnilo več snubcev za njih. Naši starostniki povejo, da so neporočeni fantje vlekli klado skozi celo vas, in poiskali dekleta pri vsaki hiši, ki še niso bila poročena. Te pa so se potem priključile in pomagale vleči klado naprej. Naša klada ima na koncu vrtljivo kolo na katerem sta ženin in nevesta, ki se z vlečenjem vrtita in prezentirata svadbeni ples. Čisto zadnja pa gre za njima vdova z gorjačo, ki prikazuje nasprotni pomen ceremonije.

 

                     

 

Nekaj utrinkov KLADE  s ptujskega karnevala leta 2015…. foto Zoran Horvat (vir fb)

Več na: FB Krajevna skupnost Spodnja Polskava

Spodnjepolskavsko poletje:

Prvi konec tedna v mesecu avgustu prebivalci praznujejo svoj krajevni praznik.

V ta namen se pripravijo  različne prireditve in sicer: koncerti oz. veselice, gledališke predstave, gasilski manever, blagoslov v farni cerkvi svetega Štefana, različne  otroške delavnice ter razne športne in druge zabavne prireditve  vse pod okriljem t.i. Spodnjepolskavskega poletja.

 

Vzorec slike vir net

**

Na območju krajevna skupnost Sp. Polskava se med drugim nahajajo PGD Spodnja Polskava, TD Kopriva Sp.Polskava, KUD Gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava, KUD Matiček Spodnja Polskava, TD Košuta Pokoše, Nk Spodnja Polskava, TD Košuta in druga društva,  župnijska cerkev sv.Štefana Spodnja Polskava,  renesančni dvorec Frajštajn, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, enota vrtec Sp. Polskava, mladinski dom Pokoše, trgovina z bankomatom, okrepčevalnica, različne storitvene dejavnosti,… .

Kužno znamenje, kapelice, cerkev in dvorec so spomeniki, ki nas predstavljajo, zraven rojstne hiše Antona Ingoliča, v Sloveniji edinega gasilskega doma na potoku, kostanjevega drevoreda in parka pri dvorcu. V vasi je kar nekaj domačij, ki so pod varstvom kulturne dediščine. Na drugi strani pa se razvijajo nova naselja, kot je recimo Gmajna, kamor se priseljujejo novi sokrajani. Pa če smo že pri Gmajni, a veste kje so Sredke, Gomila, Gurno polje, Privred, Tal, Ogreje, Brzdejeki, Žutreki, Reškovci, Lave, Protnice, Rekitnik, Polutki, Falate, Veršnice… Pa da ima Spodnja Polskava tudi ulice, ki so po domače Spodni kot, Gurni kot, Sibirija, Ciglforštat, Gmajna, Vitnice, Rekitnik, Drevova ves, Semski plac, … Kje poteka Črna pot?

Vas ima res bogato tradicijo. Že leta 1887 je bilo ustanovljeno prvo društvo na vasi. Danes jih imamo veliko več in zato se pri nas vedno nekaj dogaja.

**

Jantarna kolesarska pot – EuroVelo9, kolesarska postojanka pri akumulacijskem jezeru Požeg

Več na: Jantarna kolesarska pot – EuroVelo9

**

Odmevnejše znane osebnosti na območju Spodnja Polskava so Anton Ingolič pisatelj, profesor in urednik, Štefan Sagadin pravnik, Ivan Žagar inženir in politik /župan ter Žan Jevšenak nogometaš.

**

Več podatkov o dogodkih na območju KS Sp. Polskava lahko najdete na naši spletni in facebook strani navedenih spodaj.

Spletna stran: KS Spodnja Polskava

Facebook stran: Krajevna skupnost Spodnja Polskava

VABLJENI K SPREMLJANJU 🙂