Zapisnik zbora krajanov 2015

ZAPISNIK ZBORA KRAJANOV KS SP. POLSKAVA
 

 z dne 27.2.2015, s pričetkom ob 19.00 uri v avli OŠ Antona Ingoliča na Sp. Polskavi

 Prisotni člani sveta KS Sp. Polskava: Sonja Ekart, Milan Mom, Igor Ritonja, mag. Monika Kirbiš Rojs, Boštjan Bračič, Dominika Verlak,

Prisotni vabljeni gostje: Branko Mikec (projektant), Milan Ozimič (Oddelek za okolje in prostor Občine Slov. Bistrica), Jerneja Zorko in Jožica Dobaj (Komunala Slov. Bistrica), Danica Veber (ravnateljica OŠ Antona Ingoliča)

Opravičili: župan dr. Ivan Žagar in članica sveta KS Petra Sever

Zbora krajanov se je udeležilo približno 60 krajanov.

 

Zbor krajanov je vodila predsednica sveta KS Sp. Polskava mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je uvodoma pozdravila vse navzoče in predstavila vabljene goste. Predstavila je predlagani dnevni red ter povedala, da je namen organiziranja zbora krajanov seznanitev z aktualnimi dogajanji na območju KS Sp. Polskava, predstavitev plana ter možnosti podajanja predlogov, kritik in pobud navzočih.

 

Prezentacija, ki jo je predstavila predsednica sveta KS Sp. Polskava, je priloga tega zapisnika.

Dnevni red:

1. Predstavitev sveta KS Sp. Polskava

 

2. Predstavitev dela v letu 2015   

3. Izzivi in načrti za naprej  

4. Beseda krajanom in razprava

Ad.1) Predsednica sveta KS Sp. Polskava, mag. Monika Kirbiš Rojs je predstavila člane sveta KS Sp. Polskava za mandatno obdobje 2014-2018 ter delovna področja, ki jih posamezniki pokrivajo. Krajane je seznanila z naslovi spletne strani, facebooka in e-pošte, ter jih povabila, da na te naslove posredujejo pobude in vprašanja. Krajane je seznanila, da so člani sveta KS določili krajevni praznik, tako da velja: prva nedelja v avgustu je krajevni praznik KS Sp. Polskava. Na predvečer krajevnega praznika se bodo podelile nagrade zaslužnim krajanom.

Ad.2) V nadaljevanju je predsednica predstavila plan dela za leto 2015, z obrazložitvijo finančnega plana. Proračun občine Slov. Bistrica je potrjen in s tem tudi sestava financiranja krajevne skupnosti. Krajanom je pojasnila, da so investicije lahko izvedene le v okviru planiranih finančnih sredstev. Sredstva so namenjena za področja: funkcionalne dejavnosti, ceste, razsvetljave, pokopališča, dom KS, vodovod, zimska služba, rekreacija, kultura in dejavnost neprofitnih organizacij (finančni plan za 2015 v prilogi). Ker so prireditve na Sp. Polskavi vedno uspešne, se bodo v sodelovanju z društvi izvajale tudi v naprej. Predsednica KS je izrazila skrb glede aktivnega članstva v društvih, saj primanjkuje mladih aktivnih članov, zato je nagovorila navzoče, naj apelirajo na mlade, da se v čim večjem številu aktivno vključijo v društva in posredno s tem v kraj.

 

Ad.3 in Ad.4) Predsednica sveta KS je krajanom obrazložila, da se bodo že začeti projekti nadaljevali do zaključitve, kar se nanaša predvsem na izgradnjo kanalizacije, vključno s priklopom gospodinjstev, uredila se bo varnost ceste skozi vas Sp. Polskava, z ureditvijo prehodov za pešce in ustrezno signalizacijo, uredilo se bo vaško jedro, Pokoški vodovod, predvidoma pa tudi kanalizacija in cesta na Pokošah ter javna razsvetljava (zlasti na Gmajni in Pokošah).

 

Predsednica sveta KS je predlagala, da se obravnavajo posamezne zgoraj navedene teme s vključitvijo gostov. Krajani naj po predstavitvi posamezne tematike podajo vprašanja in pobude.

 

Dokončanje kanalizacije

 

Mom Milan je v zvezi z izgradnjo kanalizacije povedal, da KS ni imela nobenega vpliva pri izgradnji primarne kanalizacije. Pri izgradnji primarne kanalizacije je bilo zelo veliko težav. Izgradnja sekundarne kanalizacije je potekala tekoče, brez velikih problemov. Krajevna skupnost je pri izgradnji sodelovala s predlogi in mnenji. Milan Mom je bil prisoten na vseh koordinacijah, bilo jih je približno 50. Predvidoma poleti se bo kanalizacija priključila na čistilno napravo. Problematika neurejenih cest v KS je posledica še nedokončane izgradnje kanalizacije, ko se bo ta dokončno izgradila, se bodo sanirale tudi tiste ceste, ki še niso sanirane. Velik problem pa je ureditev kanalizacije na Pokošah. Nekako so bile dane obljube, da se izgradnja kanalizacije izvede ob izgradnji sekundarne kanalizacije na Zg. Polskavi. Posledično so ceste na Pokošah v zelo slabem stanju, saj bi bilo nesmiselno asfaltiranje pred izgradnjo kanalizacije.

 

Milan Ozimič je obrazložil problematiko izgradnje primarne kanalizacije (odstop izvajalca…). Povedal je, da je rok za zaključek poskusne dobe čistilne naprave junija letos, takrat se bo pričelo priključevanje hiš na kanalizacijski sistem. Do tega časa bo opravljen kvaliteten prevzem sekundarne kanalizacije. V tem letu bo tudi izvedena sanacija zgornjega dela ceste skozi vas.

 

Jerneja Zorko je podala obrazložitev, kako bo potekalo samo priključevanje posameznih gospodinjstev na kanalizacijski sistem. Ob prejemu naslednje položnice s strani Komunale Slov. Bistrica bo gospodinjstvo dobilo splošna navodila kako se priključitev izvede.

 

Komunalni delavec lahko napravi predhodno tudi načrt priključitve, ki vsebuje vse elemente (padec…), priključitev pa je lahko izvedena v lastni režiji ali s strani pooblaščenega delavca. Pooblaščeni delavec (v navodilih bo naveden kontakt) mora priti na ogled pred priključitvijo, da opravi pregled vodotesnosti, padca, zasip dosedanje greznice….

 

Ob priključitvi se greznica opusti, saj se priključitev opravi mimo greznice. Greznico je potrebno izprazniti in zasipati, izprazniti in izkopati ali jo izprazniti in oprati, ter uporabiti za meteorne vode.

 

Gorišek Uroša je zanimalo kdo bo očistil greznico.

 

Jerneja Zorko je pojasnila, da se pri vsaki položnici (prejete s strani Komunala) plačuje tudi del, ki je namenjen za čiščenje greznic, iz tega naslova se lahko pokliče Komunalo, katera opravi čiščenje greznice.

 

Jure Blatnika pa je zanimala cena priključitve in kako je s kmetijskimi odplakami.

 

Jerneja Zorko je odgovorila, da takse za priključitev ni. Izgradnja oz. priključitev od hiše do priključka pa je strošek vsakega posameznika.

 

Kanalizacija ni namenjena za odcedke iz kmetijstva, to mora imeti urejeno vsaka posamezna kmetija in to tako, da ne otežuje okolja.

 

Na vprašanje krajanov kaj storiti zoper smrad, ki se pojavlja kadar kmetje vozijo na njive gnojevko, je odgovorila, da so za to pristojne inšpekcijske službe. V primeru, da je gnojenje neustrezno jih je potrebno obvestiti. Inšpekcija opravi ustrezne meritve na mestu izpusta gnojevke.

 

Fidler Jože je podal predlog, da naj bo strošek priklopa povprečen, za vse krajane enak.

 

Jerneja Zorko je pojasnila, da to ni možno, ker so vsi krajani bili deležni namestitve jaška na rob parcele, v kolikor je parcela dolga ne bi bilo pravično do drugih, ki imajo manjše parcele. Z zakonom je opredeljeno, da mora ena oseba gospodinjstva kriti stroške 50 m izgradnje kanalizacije.

 

Bredo Štern je zanimalo kakšen je strošek za nadzor oz. pregled priključka za kanalizacijo pred priklopom, ki ga mora opraviti pooblaščen delavec Komunale.

 

Jerneja Zorko je odgovorila, da ta strošek znaša od 15,00 do 20,00 EUR, brez izrisa.

 

Fidler Jože je postavil vprašanje kdaj se bo pričela izgradnja kanalizacije na Pokošah oz. ali lahko to pričakujejo že to leto.

 

Monika Kirbiš Rojs je odgovorila, da se izgradnja kanalizacije na Pokošah v tem letu še ne bo pričela, je pa s strani občine predvideno, da se bo začela še v tem mandatu. V kolikor pa do realizacije ne bo prišlo v doglednem času, se bo kljub temu prej morala sanirati cesta.

 

Prometna ureditev vasi in signalizacija

 

Monika Kirbiš Rojs je krajane seznanila, da so člani sveta KS Sp. Polskava pričeli z aktivnostmi pridobitve projektnega predloga ter predračuna izvedbe prehodov za pešce z ustrezno signalizacijo, na lokacijah: »križišče pri novem gasilskem domu«, pri kostanjih v centru vasi in na Gmajni. V ta namen je bil na zbor krajanov povabljen projektant Branko Mikec, ki je predstavil svoja strokovna stališča glede ureditve signalizacije v vasi. Pripravil je načrt signalizacije v vasi, ki vsebuje talne označbe in prometne znake. Promet v samem centru vasi, od trgovine do novega gasilskega doma bi se umiril z omejitvijo hitrosti 30 km/h, prehoda za pešce v centru vasi bi bila označena s talno signalizacijo, odsevniki in prometnim znakom.

 

Krajanka Alatič je opozorila na neurejeno cesto pri vrtcu in na problematiko parkiranja pred vrtcem.

 

Igor Ritonja je podal odgovor, da je cesta na tem območju neurejena predvsem zaradi neposredne bližine gradbišča, ki je bilo potrebno za izgradnjo kanalizacije.

 

Po vprašanju krajanov ali bodo nameščeni »ležeči policaji« je Branko Mikec odgovoril, da zaenkrat, v prvi fazi, teh ne bo. V kolikor se promet z nameščeno signalizacijo v prvi fazi ne bo umiril, obstaja možnost, da se križišče (pri novem gasilskem domu) dvigne ter se na ta način umiri promet.

 

Čavničar Marjan je opozoril na nekulturno parkiranje določenih krajanov na pločnikih.

 

Monika Kirbiš Rojs je rekla, da sicer Krajevna skupnost lahko poda krajanom obvestilo, da naj sprostijo pločnike, vendar naj tudi krajani svoje obiskovalce opozorijo, da se na pločnikih ne parkira.

 

Renata Amon je predlagala, da se prvi prehod za pešce, na Gmajni, osvetli ali naredi kakšna druga primerna signalizacija, ker je izredno nevaren zaradi velikih hitrosti določenih voznikov.

 

Branko Mikec je obljubil, da bo pri pripravi projekta razmislil tudi v tej smeri.

 

Monika Kirbiš Rojs je izpostavila dejstvo, da se skozi vas določeni vozniki vozijo z zelo veliko hitrostjo ter krajane seznanila, da je že obvestila policijsko postajo naj ojačajo policijski nadzor na tem delu. Varnost ceste se bo uredila v okviru finančnih možnosti.

 

Kamlp Robi se ni strinjal z omejitvijo 30 km/h skozi vas, kajti meni, da je pločnik skozi celo vas in omejitev 40 km/h dovolj, potrebno je samo varneje urediti prehode za pešce.

 

Skrbiš Milana je zanimalo kako je možno, da bo lahko prehod za pešce pri kostanjih, v preteklosti pa za to ni bilo mogoče pridobiti soglasja.

 

Branko Mikec je odgovoril, da je morda temu tako, ker se bo zmanjšala hitrost na 30 km/h.

 

Štern Breda je povprašala kako je z varnostjo prehoda na Gmajni, kjer je hitrost 50 km/h, zakaj tudi tam ni predvidena omejitev 30 km/h.

 

Branko Mikec je obljubil, da bo pri pripravi projekta razmislil tudi v tej smeri.

 

Marjan Kosi je predlagal, da naj bo omejitev 30 km/h tako daleč kot je izgrajen pločnik.

 

Monika Kirbiš Rojs je zaključila tematiko prometne varnosti in se zahvalila krajanom za dodatne pobude in predloge, ki bodo še preučeni, saj projekt še ni zaključen.

 

Samastur Dani je izpostavil neurejenost pešpoti »črna pot«.

 

Milan Mom je pojasnil, da potekajo priprave na ureditev poti in da je bil na seji sveta KS že sprejet sklep, da se zemljišče odmeri, kajti sedaj ni možno ugotoviti kje točno poteka meja, predvsem zaradi aktivnosti lastnikov sosednjih njiv.

 

Vodovod Pokoše

 

Glede problematike vodovoda Pokoše je predsednica sveta KS prosila za besedo prisotno predstavnico Komunale Jožico Dobaj, ki je povedala, da je predviden zaključek aktivnosti izgradnje vodovoda Pokoše 30.6.2015. V nadaljevanju bo potrebno pridobiti še uporabno dovoljenje nato bodo vodo dobili krajani Pokoš. Podala je tudi obrazložitev zakaj ni bilo vode na Pokošah med prejšnjim vikendom.

 

Krajana Lašič zanima ali bodo ure nove.

 

Jožica Dobaj je pojasnila, da je uporabnost ur 5 let. V kolikor so starejše jih bodo zamenjali. Na vprašanje ali jih lahko nabavijo sami, je odgovorila pozitivno, ter poudarila, da mora biti takšna kot jo zahteva Komunala, montažo in plombo lahko opravi samo pooblaščeni delavec Komunale.

 

Črešnar Martina zanima ali so zahtevane elektronske ure.

 

Jožica Dobaj je odgovorila, da zaenkrat še niso zahtevane elektronske, morajo pa biti takšne, ki imajo omogočeno možnost nadgradnje v elektronsko.

 

Črešnar Martin je potožil, da je voda na Pokošah zelo slabe kakovosti, ter da je bilo nevzdržno, ker čez vikend ni bilo vode, posebej zaradi živine.

 

Krajanko Pokoš je zanimalo na koga se lahko obrne, kadar je kaj narobe z vodo, saj je do sedaj klicala vedno Milana Mom.

 

Monika Kirbiš Rojs je pojasnila, da še vedno lahko pokličejo Milana Mom, ki bo poskrbel za rešitev problema. Upa, da bo vodovod Pokoše kmalu rešen, saj predstavlja zelo velik strošek.

 

Milan Mom je povedal, da je sklenjena pogodba o sodelovanju s strokovno delavko, ki opravlja nadzor kvalitete vode iz vodovoda Pokoše. Vzorec se vzame vedno na drugem mestu in z vso strokovnostjo. Analiza vode se opravi tri krat letno, enkrat pa jo opravijo tudi inšpekcijske službe. Zadnji dve leti ni bilo nepravilnosti.

 

Po vprašanju krajana ali lahko vidi analize vzorcev je Milan Mom odgovoril, da je vpogled vsekakor možen. Milan Mom verjame, da bo poleti otvoritev vodovoda Pokoše.

 

Krajana zanima ali je možno vzorec analizirati – voda na Gmajni.

 

Jožica Dobaj je pojasnila, da se lahko pokliče na Komunalo, ki vzame vzorec, lahko se ga vzame tudi v lastni režiji. Vzorec je potrebno vzeti strokovno (brez nameščenega filtra, dezinficirati pipe…). Cena vzorca se giblje nekje med 170,00 do 280,00 EUR, odvisno od tega katere analize se opravijo. Obrazložila je aktivnosti, ki se trenutno izvajajo v Veleniku v zvezi z vodovodom in vodo (izgradnja novega vodohrama, nove cevi…). Na vprašanje ali bo izvor vode isti je odgovorila, da bo izvor vode ostal isti, večji bo samo pritisk vode.

 

Razsvetljava

 

Igor Ritonja je podal obrazložitev v zvezi z razsvetljavo v KS Sp. Polskavi. Povedal je, da je bil leta 2008 že izdelan projekt razsvetljave za Pokoše in za Gmajno. Sedaj se predvideva, da bi na Pokošah na obstoječe stebre namestili 8 svetilk. V centru vasi so predvidene še 4 luči, ki bodo nameščene na obstoječe stebre. Ker je potreba po razsvetljavi tudi na Gmajni in ker možnosti trenutno tega ne dopuščajo – predhodno bi moral biti izgrajeno novo odjemno mesto – je predstavil drugo alternativno možnost, in sicer solarno razsvetljavo, problem te pa je, da je nabava in namestitev precej draga.

 

Marjana Kosi zanima zakaj se niso ob izgradnji kanalizacije na Gmajni položile cevi, v katere bi lahko kasneje namestili kable za razsvetljavo, tako ne bi prišlo do ponovnega razkopavanja.

 

Milan Mom je pojasnil, da se to ni naredilo, ker je bilo na Gmajni ob izgradnji kanalizacije precej težav, ki so jih povzročali določeni ljudje, vse to je potem za sabo potegnilo tudi ostale probleme. Po vprašanju krajanke ali je možno na obstoječe stebre namestiti luči, je odgovoril da to ni tako preprosto, saj se mora predhodno izgraditi novo odjemno mesto.

 

Po pregovarjanju krajanke Gmajne, da so nekoč že bile obljubljene 4 luči na Gmajni, je predsednica sveta KS Monika Kirbiš Rojs obljubila, da se svet KS zavezuje, da se bodo 4 luči na Gmajni v tem letu namestile.

 

Po vprašanju Marjana Čavničar ali se bodo te 4 luči namestile skladno s projektom, je Monika Kirbiš Rojs pojasnila, da se lahko izvrši razsvetljava le v okviru finančnih zmožnosti.

 

Ostalo

 

Remškar Damjana je zanimalo, če je že kaj znano o dodatnih možnostih priklopa interneta (optika).

 

Monika Kirbiš Rojs je pojasnila, da ni pravega zanimanja ponudnikov, na kar pa svet KS nima vpliva.

 

Štern Bredo zanima kako je z regulacijo potoka na Gmajni in mostom čez potok.

 

Marjana Kosi pa zanima zakaj se potok ne očiti in se ne odstranijo velike skale.

 

Milan Mom je pojasnil, da je most potrebno obvezno razširiti zaradi tega, ker se je struga potoka skoraj za polovico znižala

 

Štern Breda predlaga, da se da v plan regulacija potoka na Gmajni.

 

Milan Mom je povedal, da razgovori z Vodno skupnostjo ne obrodijo pozitivnih sadov, ker pristojni za te zadeve nimajo posluha.

 

Čavničar Marjan je podal bojazen, da bi se lahko zgodila nesreča na takšen način, da težek tovornjak ali drugo vozilo poruši most in pade v potok. Predlaga, da se naredi statična meritev in na osnovi tega omeji promet za težka vozila z namestitvijo ustrezne prometne signalizacije

 

Črešnar Martin je prepričan, da so temelji mostu dobro narejeni zato meni, da se most ne bo kar tako podrl, s čimer se Kosi Marjan ne strinja, ker je sredi mostu luknja, ki celo omogoča, da se vidi potok.

 

Mom Milan je povedal, da je bilo s projektantom Brankom Mikec preverjena možnost ureditve ceste za izvoz na Gmajno, ki bi bila bolj varna. Podan je bil predlog, da se uredi križišče Leskovec s cesto ob gozdu iz Gmajne.

 

Orthaber Jože je predlagal, da se dolgoročno da v plan ureditev krožišča na cesti Slovenska Bistrica – Ptuj. Predlagal je tudi, da se na križišču ceste Slovenska Bistrica – Sp. Polskava – Ptuj, poda predlog k znižanju ali odstranitvi varnostne ograje, katera zelo onemogoča vidljivost.

 

Monika Kirbiš Rojs je dejala, da se lahko na pristojno institucijo posreduje dopis o ureditvi vidljivosti na omenjeni cesti.

 

Krajanka Pokoš je seznanila prisotne s težavami ob sneženju. Zadovoljna je s storitvijo pluženja, vendar pa je po pluženju cesta spolzka in onemogoča prehod, v kolikor ta ni potrošena s peskom. Predlagala je, da bi izvajalec pluženja imel istočasno tudi možnost trošenja peska.

 

Črešnar Martin je kot izvajalec pluženja povedal, da zanj to ne bi predstavljalo problema istočasno bi lahko trosil tudi pesek.

 

Kosi Marjan meni, da ni dobro urejena prometna rešitev na območju novega naselja »Rubnik«, ne razume zakaj ni previden krožen promet.

 

Milan Mom je odgovoril, da so bili s strani KS podani predlogi glede prometne ureditve na področju naselja »Rubnik«, ki je bil oblikovan skupaj s predstavniki Gmajne.

 

Monika Kirbiš Rojs je rekla, da se bo zadeva preverila.

 

Kampl Robi se je zahvalil članom sveta KS, da so organizirali zbor krajanov in apeliral na prisotne krajane, da morajo tudi sami kaj postoriti za naš kraj in ne samo čakati, da bo zadevo uredila krajevna skupnost. Predlagal pa je tudi, da se uredi prostor za igro z igrali npr. pri »bikovem bregu«, na Gmajni in na Pokošah.

 

Dominika Verlak je odgovorila, da se je že razmišljalo v tej smeri, vendar to trenutno ni možno zaradi finančnih in varnostnih omejitev, predlaga pa, da bi bilo dobro razmisliti ali bi se dalo storiti kaj v lastni režiji.

 

Krajanka Alatič je predlagala, da se apelira na ravnateljico vrtca Otona Župančiča, da se uredi in vzpostavi večja možnost igranja otrok iz vrtca na prostem, morda bi se le ta povečala tudi s postavitvijo senčnikov in posaditvijo dreves.

 

Ravnateljica OŠ Danica Veber je pojasnila, da zunanja igrala, ki so ob šoli morajo biti zaklenjena zaradi varnosti, pred vsako uporabo je potreben pregled igral. Problem se pojavi tudi v času pouka, kajti igrala so neposredno pod učilnico. Ravnateljica poudari, da so veseli, da imajo tukaj tudi vrtec in se trudijo sobivati. Iskali so že možnosti za prestavitev igral, vendar žal tega prostora ni.

 

Kosi Marjan se je pritožil nad blatno cesto na Gmajni katero naredijo traktorji z odvozom lesa iz gozda.

 

Igor Ritonja je v odgovor povedal, da mora cesto očistiti vsak za sabo.

 

Čavničar Marjan je postavil vprašanje ali lahko občinski redarji tudi na območju Sp. Polskave uradujejo.

 

Monika Kirbiš Rojs je krajane seznanila, da lahko redarje pokličejo kadarkoli opazijo nepravilnost, ki je v pristojnosti občinskih redarjev.

 

Igor Ritonja je povabil vse krajane k sodelovanju na Čistilno akcijo – očistimo svoj kraj, ki bo v soboto 21.3.2015.

 

Robi Kampl je v imenu gasilskega društva povedal, da še vedno potekajo dela na novem gasilskem domu. Prisotne je prosil, da na svojih domovih sprejmejo predstavnike gasilcev, ki se bodo v kratkem oglasili s prošnjo po finančni pomoči in da naj bodo velikodušni.

 

Predsednica sveta KS Sp. Polskava Monika Kirbiš Rojs je zaključila srečanje ter se vsem prisotnim zahvalila za udeležbo

 

Seja je bila zaključena ob 21.15 uri.

 

Zapisala:                                                           Predsednica sveta KS Sp. Polskava:  Silva Furek                                                         mag. Monika Kirbiš Rojs